Mirissa – opazovanje Velikega modrega kita

Komaj se je pričelo daniti, ko nas je pred vhodom čakal lastnik prenočišča in nas s Tuk Tukom odpeljal do pristanišča, kjer je bila pisarna Raja & the Whales, s katerimi smo imeli organiziran ogled kitov. Agencija Raja & the Whales je bila ena prvih v Mirissi, ustanovljena leta 2008 in velja za družinsko podjetje. Od tedaj naprej opazujejo, beležijo ter vodijo oglede kitov in delfinov v južnih vodah Šrilanke in Indijskega oceana. Agencija upošteva mednarodne zakone glede opazovanja kitov in sodelujejo v mednarodnih raziskavah in zaščiti morskega ekosistema. V tem času so opazili in zabeležili številne vrste kitov, med njimi tudi preko 50 ork (Kitov ubijalcev). Več pa si poglejte na njihovi spletni strani.

Za ogled smo plačali 6.000 LRK/osebo, medtem, ko je Lia imela polovično ceno. Barka ni bila majhna, saj je bila v dveh nadstropjih, vsaka pa je sprejala vsaj 30 ljudi.

Vsem udeležencem so razdelili rešilne jopiče in nas opozorili, da se naslednji 2 uri ne bomo obračali nazaj, tudi če nam bo slabo! Postregli so tudi čaj/kavo in ko smo izpluli še sadje za zajtrk. Po dobri uri plovbe po dokaj razburkanem morju, kjer so se valovi lomili in so se delale pence so začeli nositi še sendviče z jajcem… Z Lio sva tako imeli dva nahrbtnika in ena drugo za pazile na odprtem razburkanem morju, kjer so valovi pljuskali tudi v drugo nadstropje. Po nekaj več kot dveh urah plovbe, ko so mimo že vozile tovorne ladje smo le prišli na malce mirnejši predel, kjer se hranijo kiti in prvi kit, ki smo ga opazili je bil najbližji ladji in na najini strani! Žal pa je bil preblizu, še posebej, ker nisem bila pripravljena na tako velikega kita slabih 50m od barke. Kiti, ki so prišli po zrak so le-tega vdihnili in ponovno potonili pod vodo za cca. 15 min. V tem času sem se pripravila in opozorila ter zbudila Lio, da je lahko tudi sama opazila nekaj vdihov in zamahov zadnje plavuti kita. Pravo velikost pa težko določimo, saj glave nismo nikoli videli-le hrbtno plavut, ki je nekje na zadnji tretjini hrbta in zamah z repom, preden se je potopil. Lahko rečem, da smo jih spremljali cca. 1 uro in pol, potem pa smo se počasi vrnili na naše izhodišče. Lahko rečem, da je bila posebna izkušnja, ki pa ne vem, če bi jo še enkrat poskusila glede na vse posledice in muke, ki smo jih imeli.

Zaradi vsega zgoraj naštetega je fotografij in video posnetkov nekaj manj.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *