Blog
spela  

Končno v Kambodži

Po neprespani noči, ko sva morala že ob 5-h biti v recepciji, kjer so nama zrihrali taxi do železniške postaje – še v Bangkoku (55 Batov), sva večino časa na vlaku – 5.55 je startal – prespala. Vožnja v 3. klasu niti ni bila tako naporna samo vlekla se je, saj smo skor do Kamboške meje prišli okoli 12h. Takoj sva vzela tuk tuk za 80 B do meje, toliko tudi piše v Lonely planetu, in šla direktno na  Tajsko mejo, saj sva imela elektronsko vizo in nama ni bilo potrebno poslušati tajcev, kako izpolniti obrazec,…., kar ti seveda potem mastno računajo. Od ene do druge meje je cca 200m, saj so na nikogaršni zemlji postaveni kazinoji,… Na Kamboški strani izpomniš nek obrazec, ki ti ga pripnejo v potni list in tako sva že v najini obljibljeni deželi! 🙂 Sevedaa brez dodatnih doplačil!

Za mejo je kar nekaj busov, ki vozijo na turistično postajo, ki je v osnovi 2x dražja od klasične, ki jo midva nisva našla. Je pa kar nekaj taxi-jev, ki ponujajo svoje usluge do Siam Reapa ali  Battambanga, kamor sva bila midva namenjena! Cene se gibljejo okoli 30$ za cel avto, ki si ga po želji lahko deliš,  midva nisva našla nobene žrtve, ki bi potovala z nama. Cena z Siam Reap pa je nekoliko dražja, saj je cca 40 km dlje. Zanimivo je to da lahko plačujš v $, batih ali rilih, če si jih že zamenjal, samo je na meji menjva slaba (1$ = 4,2-3 rile)!

Po dobrih 2-h urah sva prispela v Battambang, kjer sva se nastanila v Chhhaya hotelu, to je ta hotel, kjer sem par dni bivala že pred 9-imi leti. Novost je prav gotovo to, da imajo sobe klime, v recepciji imajo računanik, internet in WiFi, tako da lahko objavlam članke nemoteno.  Soba je res velika, s klimo, tv-jem, hladilnikom, ki skoraj ne deuje, svojo kopalnico in toplo vodo! Cel luksuz za 10$.

Takoj sva šla na sprehod po mestu, si priborila enga motorista, da naju je vozil okoli po mestu, keer se je neštetokrat zgubu in naju po nesreči pripelljal do nekega templa, kjer je v letu 1987 Pol Pot zavze svetišče, ga preuredil v zapot in pobil 10 008 nedolžnih ljudi. V spomin nanje so postavili stupo s posmrtnimi ostamni preminulih, na istem mestu po sedaj obnavljajo svetišče, poleg njega pa je tudi šola za menihe, ki že obratuje.

Leave A Comment