Golica – domovanje narcis

Znano je, da v mesecu maju na pobočjih Golice za cveto nežni beli cvetki narcis in prebarvajo okoliške travnike. 1835 metrov visoka Golica v teh dneh privablja trume ljudi, da bi si pogledali te male nežne cvetke in je prav gotovo najbolj obljudena izletniška točka ne samo v Karavankah, ampak v vsem slovenskem gorovju.

Prelepo nedeljsko jutro je kar vabilo v hribe in tako nas je vodila pot preko Jesenic do vznožja gore Planine pod Golico, kjer smo komaj da našli parkir plac za avto, kar je bil že znak, da bo na gori res gužva. Ljudje so hodili iz vseh koncev Slovenije, nekateri kar s kombijem ali malimi avtobusi. Pot se hitro začne strmo vzpenjati in vsi ljubitelji gora, ki so se ta dan podali na goro smo hodili od vznožja pa do vrha skoraj da v strnjeni koloni, tako da pomisliš, da gre za kako romarsko pot in ne planinski izlet! Sicer lepa, a kar naporna – glede strmine – pot se v prvem delu vije skozi gozd, v drugi polovici pa preide na travnata pobočja Golice, kjer kmalu zagledaš planinsko kočo. Tako opevane narcise, zaradi katerih večina ljudi pride na Golico, po večini rastejo zgolj pri vznožju gore oz bolje rečeno na planini pod Golico. Na višjih travnatih pobočjih Golice pa le s težavo najdete kako sem in tja, saj so jih že skoraj iztrebili s pašo ovac, kot drugo pa jim tako strma pobočja baje ne ustrezajo!

Vrh Golice ni pri koči, do katere je hoje privljižno uro in pol, ampak vzpon nadaljujemo proti severu po sprva zložnih nato pa strmih travnatih pobočjih. Po dobrih 20 minutah vzpona strmina popusti in pot zavije levo. Sledi še približno 15 minut hoje po vse bolj razglednem vršnem grebenu Golice. Povsem  na vrhu je še nekaj zaplat snega in izjemen razgled na avstrijsko stran – Koroške.