1. Maj – čas kratkega oddiha

Vsakič, ko gledam fotke iz kakega potovanja mojega ali koga drugega me prime, da bi spakirala stvari in šla … To pa še posebej, ker je praktično vedno nekdo od znanih nekje na poti ali se je ravno vrnil, jest pa še kar doma in čakam spet tistih nekaj dni, praznikov, ko mi bodo dovolili iti za čim dlje časa nekam, ni važno kam, samo da spakiram in grem.

In …, ja 1. maj, čas ko Špela vedno nekam gre, pa če samo za nekaj dni, da lažje počaka tisto pravo potovanje okoli novega leta. Tokratna destinacija je New York! Vem, da sem vedno govorila, da čez lužo pa ne bom šla – še nekaj časa, ker se prav veliko ne spreminja in v velika mesta me itak ne vleče. Ampak ponudba res ugodnih letalskih kart, ki jih ponujajo določene agencije so me pramamile in že sem začela razmišljati kaj vse si bom kupila na drugi strani, saj se da kar nekaj privarčevati – foto, računalniki,… Vse lepo in prav, ampak to je razvit svet in precej dražji od običajnih mojih destinacij, kar je potrebno vzeti v zakup.

Počasi sedaj iščem najugodnejše variante, delam rezervacije za hotele – hostle,  buse,… Tega mi do sedaj ni bilo treba, tukaj pa pravijo, da je bolje, da si v večini priskriš že doma – je bol ziher, da manj komplikacij na vstopu. Tako imava to sedaj narejeno, potem pa še ta elektronski folmular za vstop v ZDA ali Visa Waiver kot mu tudi rečejo, ki je obvezen. Koliko enih podatkov, da se že pred samo potjo počutim kot kriminalec, kaj bo potem tam na letališču, ko te še dodatno zaslišujejo. Res ne vem česa se tako bojijo, ne vem zakaj tolk enih formolarjev,… kot bi šla za celo življenje nekam ne samo za en teden mal pogledat čez lužo.

Foto sem sedaj že dobila pri nas, tako da bom mela sedaj skor več osebne prtlage kot navadne, kar pomeni, da bodo fotke objavljene že med samo potjo, podobno kot po Venezueli. Tako, da boste videli iz reportaž, ki jih pripravljam iz prve roke tudi vedeli kje se nahajava – med “nebotičniki”.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *