Trenta

Plezanje je bilo tisto, kar me je tokrat gnalo v Trento, a se je plan na dan ko naj bi to izvedla malce spremenil.

Nič za to, da ni šlo vse po načrtih, bila je lepa sobota v naravi. Namesto na skalo sva se podala do Soških korit pri Lepeni. Presenetilo me je izredno veliko število ljudi in to ob Soči, na Soči in v Soči! Kljub temu, da Soča izvira le nekaj kilometrov višje in ima tu le nekaj več kot 10 stopinj so nemško govoreči fantje veselo čofotali v  njej. Nekaj pogumnih mladih kanuistov je naredilo nekaj zavesljajev  po mirnejših smarogno modrih koritih Soče, ostali pa so le nemo opazovali in se nastavljali toplemu soncu bo hladni Soči. Sprehodila sva se še malce više ob koritih do lesene brvi in radovedno opazovala naravne lepote Slovenije.

Na poti nazaj proti Vršiču sva naredila še postanek v Trenti in si šla pogledat plezališče in odplezati en o smer, predvsem za občutek. Super lokacija, ravno prav velika za eno do dve manjši skupini, seveda pa so za rezervo tudi lepi balvanski problemi. Resnično je bilo vse to danes le za občutek skale in že se veselim naslednjega srečanja z njo. Za plezališče v Trenti pa bi lahko rekla, da ima svojo maskoto, udomačenega oslička, ki radovedno pride pozdraviti vse plezalce.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *