Sen Monorom

Iz Phnom Pena sva se z busom podala do Snoula cca 5ur za 22000R / osebo, kjer sva izstopila in poiskal nov prevoz proti Sen Monorom-u. Gor ne pelje noben avtobus so nama zatrjevali in nek turist v restavraciji je čakal že en cel dan na prevoz, a ga ni dobil. No midva sva se podala do prvega križišča, kjer je Aleš povprašal pri prvem pick-upu, ki je prišel mimo, če se lahko peljeva zraven. Prijazni šofer je potrdil in tako sva bila že dve uri kasneje v malem nestecu Sen Monorom. Do tja sva se peljala v zadnjem odprtem  delu pick-upa, poleg naju pa je imel Aleš še eno soptnico in sicer kokoško. No, gor sva prišla in to zastonj.

Prvi in drugi dan sva si sposodila motor (4+8$) in šla pogledat en manjši slap oddaljen le nekaj km, drug dan pa sva izbrala malce daljšo razdaljo in si šla pogledat največji slap Bour Sra, ki je oddaljen 35 km. Do tja sva se kar navozila po oranžni prašni poti,… Slap je res velik in lep, pa kopat se da pri vsakem slapu. No miva se nisva kopala, je pa bilo kar nekaj domačinov tam na pikniku, otroci pa seveda v vodi.

Ko sva se vračala nazaj proti vasici sva se usavila pri nekem mostu, ker so pod njim v vodi čofotali otroci. Aleš se je končno upogumil in skoču zraven, ter se tako malce ohladi, za lažje nadaljevanje poti. Pred vasico sva zapejala še mace iz smeri na stranske poti in tako zašla med domačine, ki so naju prav veselo opazovali, pozdravljali in mahali.

Preden se je znočilo sva se pripeljala do hostla, si privočila eno pivo in kmalu zatem spoznala prva dva slovenca na tej poti po Kambodži. No onedva sta si vzela malce več časa iz šla na pot za 6 mesecev! Ko je beseda nanesla na to iz kje sta smo veselo ugotovili, da sta Ločana! Ja slovenij je res majhna, ampak svet je kar velik, pa se vseeno srečamo daleč stran od naše prelepe domovine. Onadva sta na poti že 4 mesece in sta pregledala Burno, Tajsko, Laos, Kambodžo, gresta pa še v Vietnam in Indonezijo. Lepa, me res zanima, kdaj si bom jest privoščla tak malce dalši oddih. Ja, za povedati smo si meli kar precej, saj sta prišla ravno iz obalnega dela, kamor se odpravljava sedaj.

No, zdej pa zapirajo in morem nehat! Pridem jutri napisat do konca in objaviti slikce!

Tokrat pišem iz stolčka na plažici v Sihanoukvill-u, kjer pijeva pirček, poslušava valovanje in srfava. Ni nama težko!

No pa da napišem o konca včerajšno zgodbo. V Sen Monorom sva prišla zato, ker naj bi v teh koncih delo še vedno upravljali s sloni, a temu ni tako. Za jahanje slona hočejo 40$, da se zdilat na 30$ sam je to še vedno čist preveč. V okolici pa naj bi živei hmongi, ki pa so povsen civilizirani, tko da ni nič poebnga. No slončkov nisva jahala, sva šl pa ostale stvari pogledat. Pa malce hladneje je blo, ker je to območje tam nekje na 1000 mnv.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *