MonaLisa in vlak do Delhija

Po tednu dni sem zapustila Varanasi, kjer sem spoznala nekaj prijetnih ljudi in ponovno srečala ruski par ter pot nadaljevala v družbi treh naših punc.

Do sedaj še nisem napisala, a je sigurno dobro vedeti, če se kdo odpravlja v Varanasi, kje se nahaja restavracija MonaLisa! Verjemite, da vam ne bo žal, ko se boste zgubljali ob iskanju te restavracije v ozkih ulicah za ghatom Raja. Jo pa enostavno najdete, če greste v notranjost mesta iz glavnega stopnišča, kjer se dogaja večerna pudža proti ulici s sadjem in zelenjavo. Mogoče 100 metrov od stopnišča imaš na levi strani ATM – oranžne barve in poleg njega levo ozko ulico v notranjost. Slediš tej ulici cca 10 minut normalne hoje in prideš direktno do MonaLise, vredno je tudi poudariti, da je cca 100 m naprej še ena restavracija in pekarna – Shiva germany bakery, a meni ni uspelo priti dlje kot do MonaLise. Res je tudi, da drugje nisem več jedla, saj sem imela tukaj zajtrk in večerjo, pa še za po pot smo si šle iskat! 🙂 Hrana je bila pač dovolj dobra, da nismo več iskali druge opcije – cene nizke, porcije pa velike!
Kot sem že napisala sem po tednu dni zapustila Varanasi in samo za eno noč odšla v Bodh Gayo.

Iz Gaye je sledila najdalša vožnja z vlakom in sicer kar 21 ur! Del poti smo naredile skupaj z našimi puncami, od Varanasija dalje pa sem bila sama – če to lahko tako rečem, ker je bilo okoli meni ves čas polno indicev! Tokrat prvič je bilo kar nekaj ljudi preveč vsaj v našem delu spalnika, tako vsaj do noči nisem mogla ležat na mojem spalnem mestu. Pa saj me niti ni tako motilo, ker mi je Eva pustila eno knjigo in tako so mi urice hitro minevale ob prebiranju le te. Noč je minila dokaj hitro in predvidoma bi morali prispeti v Delhi ob 7.50h, a ko sem prvič pogledala na uro je bila le ta 8.30h mi pa še daleč daleč proč od Delhija. Zamuda se je povečevala praktično vsako minuto in nazadnje smo le prispeli do Delhija ob 11.45h, kar pomeni, da smo imeli 4 ure zamude! Vse skupaj pa sem bila na vlaku rekordnih 21 ur!
Kakšni so vlaki in kako je z njimi potovati si lahko pogledate spodaj na fotkah. Moje izkušnje so bile vedno dobre, nikoli nisem imela nobenih problemov, prtljago enostavno stlačim pod prvo posteljo, mali ruzak pa ima pri sebi za pod glavo oz nekje v bližini, saj so notri vse moje glavne stvari. Med vožnjo vsake toliko časa prinesejo hrano, pijačo, piškote, čaj, kavo, celo popis za kosila delajo! Tako da ni problem zdržati malce več ur na vlaku. Težava pri meni in vseh popotnikih, ki potujemo sami, je to, da težko pustim mali ruzak z vso mojo opremo in se sprehodiš po vlaku, pa če samo do wc-ja ali vhodnih vrat. To je razlog, da je zelo malo fotk iz same poti, fotk iz in na vlaku, ker enostavno rajši nisem tvegala in izpostavljala vsebine ruzaka, ruzak je pa enostavno pretežak in prevelik, da bi ga ves čas nosila s seboj po vlaku ali na wc.

Photographer: Spela Bokal

One thought on “MonaLisa in vlak do Delhija”

Comments are closed.