Slavnik

Zaradi slabše napovedi za osrednjo slovenijo smo se odločili, da letos začnemo vrhove osvajati iz primorske strani in tako smo osvojili Slavnik.

Avto smo parkirali v vasici Podgorje poleg osnovne šole in pot nadaljevali po položni trasi. Slavnik je prvi tisočak od morja v notranjost in prav lepo počasi, a enakomerno se vzpenja v nebo. 🙂 Vreme je bilo idealno za izlet ne prevroče in ne prehladno, da je tudi moja punčka lepo pančala po poti navzgor in veliko večino poti navzdol. Pot je makedamska, na delih malce zjagana, a jo tisti najpogumnejši kolesarji vseeno uporabljajo za vzpon na vrh. Ko smo prišli iz gozda na travnato poboče smo vrh in kočo zagledali v soncu, z velikimi temnimi oblaki v ozadju. Sonce nas je pospremilo do vrha, da pa nam ni bilo prevroče, pa je poskrbel rahel vetrič. Pred kočo je bilo presenetljivo veliko kolesarjev, nenazadnje sem tudi sama bila prvič na Slavniku s kolesom. Letni čas je tokrat naklonjen kolesarjem, saj so hribi v notrenjosti naše prelepe deželice po večini še prekriti s snegom, na Slavniku pa je čutiti primorski vpliv in snega že nekaj časa ni več.  Tu je že skoraj pomlad, saj so nas ob poti pozdravljali zvončki, trobentice, telohi, žafrani,… Do koče smo prišli v času kosila, zato smo se vsi malce okrepčali, tudi moja mala princeska, da je pot nazaj v dolino bila lažja. Moja fanata oz nosača za danes sta se odrezala odlično, očka je pohvalil ruzak – sedež, dokaz da ji je všeč pa nama je pokazala s spanjem.

Prijetno utrujeni smo zaključili naš prvi družinski izlet z novo članico in že iščemo naslednje vršace….

Leave a Reply