Anlong Veng in Preah Vihear

Zjutraj sva zapustila Siem Reap in s tuk tukom za 1$ odšla do lokalne avtobusne postaje na drugi stani reke. Bus sicer vozi proti Anlong Vang-u (6 $ / osebo), kamor sva bila namenjena, vendar šele ob 14.30 – vozi pa 5-6h, zato sva se odločila za taxi in po 30 min pregovarjanja sva ga končno dobila in delila z domaačini. Midva sva bila prav razkomotena, kajti plačala sva praktično dvojno ceno za vsakeg 10 $, a sva zadaj sedela sama, le na sredini sva imel svojo prtlago, med tem ko je spredaj sedelo kar 5 oseb. Človek se vpraša kako je to mogoče, pa se da! Imeli smo sicer dva šoferja in en par, ki se je domov vračal z novim otoročičkom – malo deklico. Po dobrih 2-h urah smo prispeli na cilj. Takoj so naju napadli taxi-sti na motorju,…, a midva sva šla najprej do hostla, saj so nama zatrdili, da ni več prevozov naprej do Sam em-a.
Odločila sva se ostati en dan, da si mece ogledava okolico in seveda Pol Potovo pokopališče na meji s Tajsko. Do tja sta naju zapeljala dva taxista na motorjih (10$ za oba), saj se zadnje Pol Potovo počivališče nahaja na hribu – prelazu. Vse skupaj je precej bogo, a vredno ogleda, saj gre to za mejni prehod, kjer meja še ni povse določena. Za tem sva si šla ogledati hišo Ta Mok-a  oz. rezidenco enega od glavnh oficirjev in povenkov. To je pa resnično brez veze. Ena redkih stvari, ki mi je bila všeč v tem brezveznem mestu je bil nekakšen jezer na koncu mesteca li bolje rečeno vsi. To je kraj, kjer nimaš kaj veliko za početi, pa še razume te nihče ne! Sem pa tukaj dobila ocvrte banane, ki so bile odlične! Po nekem srečnem naklučju se je okoli 16h mimo pripeljal pick up poven domačinov, ki je bi namenjen v Kor Muy, to je izhodiščna točka za tempel Prasat Preah Vihear, kar je bil najin naslednji cilj.
Iz hostla sva vzela prtlago, plačala 10000 rilov, kar tako, in se odpravila na pot. To območje se nahaja v provinci Preah Vihear, ki slovi kot najrevnejša provinca, v kateri ni niti ena cesta asfaltirana, znana pa tudi po številnih minskih poljih, katere počasi odstranjujejo. Številne organizacije se trudijo na tem poročju in eno takih sva obiskala v Along Vengu od koder so tudi slikce. Ceste so res še vedno vse peščene in prašne, so pa tudi skoraj vse v obnovi. Ceste financirajo in urejajo Kitajci, narejene pa naj bi bile do leta 2011. Zato je razomljivo, da sva po 3 urah vožnje in 90 km povsem prašna prispela do mesteca Sra Em, kjer se nam je pokvaril avto, zato sva tam prenočila. Zjutraj sva morala vzeti motor do vasice Kor Muy (10 $ / za oba), od tu pa močnejša motocikla do vrha hriba 5 km (5 $ na motor) na obmejnem območu med Tajsko in Kambodžo.
Vse od vasice Sa Em naprej do meje cca 35 km je skoraj povsem vojško območje, meja na vrhu hriba pa je trenutno zaprta za prehode. Na tem območju lahko opazuječ bunkarje, jarke, tanke, raketomete,… ter seveda povsod polno obroženih vojakov. Pred dobrima dvema letoma (2008) je na vrhu prišlo do zadnjega inciddenta in nekaj ubitih kamboških vojakov, pred tem je prišlo na ogled templa Prasat Preah Vihear tudi nekj tisoč turistov iz Tajske smeri, kajti cesta do tu je odlično urejena. Zanimivost je tudi to, da za ogled templa ni nihče potreboval vize, če se je vračal nazaj čez mejo do 17h. Ravno nasprotna zgodba glede ceste pa je iz kamboške smeri, kjer cesto sicer prenavjajo (prevzna je samo v sušni dobi od novembra do maja), zadnji odsek iz vasice Kor Muy pa je prav spektakularno, kajti klanci po večini presežejo 35%!
Tempel Prasat Preah Vihear je zgrajen na pečini hriba Dangkerk 550m nad kambško pokrajino spodaj. 800 m dlog tempel so začei graditi konec 8. stoletja in končali sredi 11. v obdobju, ko so začeli graditi sloviti Ankor wat. Tempel je bil posvečen Hindujskemu bogu Shiva.
Po ogledu templa sva se v Sra Em vrnila okoli 12h in prevzela prtlago te cca 2 uri čakala na kakršen koi prevoz proti civiliyaciji. Nazanje sva imela srečo in vstava sta nama dva francoza z najetim šoferjem in terencem ter naju zapeljala do glavnega meta province Tbeng Meanchey, kjer ni kaj za početi, zato sva se podala takoj naprej in dobila taxi za 10 $  za oba do Kompong Thom-a. Že med potjo je začelo počasi deževati, ki pa se je do prihoda v mesto samo še okrepilo. Hitro sva poiskala prebočišče v Arunras guesthouse-u  in dobila zadnjo sobo sploh za 6 $, veliko in čisto.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *