Venezuela

Bolivarska republika Venezuela ali na kratko Venezuela je obmorska država v severni Južni Ameriki, ki je svoje ime dobila po Benetkah (Venezuela špansko pomeni male Benetke). Venezuela na severu meji na Karibsko morje in Atlantski ocean, na vzhodu na Gvajano, na jugu na Brazilijo, ter na zahodu na Kolumbijo. Venezuela je celinska država, vendar pa spada k njej še več kot 70 lepih maloantilskih otočkov v jugovzhodnem delu Karibskega morja. Največja med njimi sta Margerita in Tortuga; vsi otočki skupaj pomenijo okrog 10 odstotkov vsega venezuelskega ozemlja. Skoraj vsa venezuelska obala – od Venezuelskega do Perzijskega zaliva – leži ob Karibskem morju, le na skrajnem vzhodu se majhen del odpira na Atlantik. Tik pred zahodno venezuelsko obalo so Nizozemski Antili, pred vzhodno pa je Karibska otoška država Trinidad in Tobago.

Celinski del Venezuele ima zelo različne značilnosti in ga lahko razdelimo na več delov. Na skrajnem severozahodu je Maracaibska kotlina. V njej so bogata nahajališča nafte. Razprostira se okrog Marcaibskega jezera, ki meri 13.512 kvadratnih kilometrov (za primerjavo Slovenija meri 20.273 km²) in je največje jezero v Južni Ameriki. Jugozahodno od te kotline je Zahodno ali Andsko višavje; njegov skrajni vzhodni del je gorovje Méridska Kordiljera, v kateri se dviga Pico Bolívar (5002 m), najvišji venezuelski vrh. Vzhodni podaljšek Andov se razteza še po severni Venezueli. Vključuje tudi vzporedni gorski verigi ob obali, t.i. venezuelsko Osrednje višavje, v katerem so rodovitne doline. To ozemlje je najgosteje naseljeno območje v Venezueli. Prestolnica Caracas je tik ob obali, v njegovi bližini se Andsko višavje spušča v Karibsko morje, kjer se nadaljuje v loku Karibskega otočja.

Južno od Andskega višavja se raztezajo velike ravnine osrednje Venezeuele, širne travnate planjave, ki jih prekinjajo posamezni pasovi gozdov. To ozemlje imenujejo Ilanos, na njem so razvili živinorejo in poljedelstvo. Na jugu meji na kotlino ob reki Orinoco. Porečje te velike reke in njenih pritokov zajema večji del Venezuele. Orinoco izvira na vzhodnem robu visoke planote, ki je del Gvajanskega višavja; to sega v Venezuelo z raznimi gorskimi hrbti in planoto La Gran Sabana, kjer je najvišji vrh Auyán Tepui (2953 mnv) in drugi Roraima Tepui (2810 mnv). Orinoco se zliva v Atlantski ocean v mogočni delti. Od izvira do izliva meri skoraj 2100 kilometrov, velik del njegovega toka je ploven, kar je velikega gospodarskega pomena.

Venezuela ima tropsko podnebje s sušno (od decembra do aprila) in deževno dobo (preostanek leta).

Krištof Kolumb je leta 1498 kot prvi Evropejec pristal v Venezueli in vse od takrat so španci krojili usodo dežele, kar je še vedno najbolj vidno na infrastrukturi in verskemu prepričanju. Izpod šlanske oblasti jih je rešil Simona Bolivar v začetku 20. stoletja, ko je Venezueli prinesel neodvisnost (5. julij 1811 razglašena – 1821 priznana) in s tem postal njihov narodni heroj. Venezuela je danes federativna republika, razdeljena na 20 držav (estados), dve zvezni ozemlji in zvezno okrožje. Državni poglavar je predsednik (Hugo Chavez), ki je hkrati vodja izvršilne oblasti.

(Info: http://sl.wikipedia.org/wiki/Venezuelci)


Related Posts

  • Dobili nove in stare državne prvake v Kranju
    Dobili nove in stare državne prvake v Kranju
  • Venezuela 2008-09Venezuela 2008-09
  • Okvirni plan poti – VenezuelaOkvirni plan poti – Venezuela
  • Ljubljana-Benetke-Zurich-Miami

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *