Udaipur

V Udajpurju smo 2x prespali in prav tu se je naša pot z avtom in šoferjem po Radžastanu končala. Poleg prenočišč, avta in šoferja smo imeli v turi všteto še karto za vlak iz Uraipurja do Ahmedabadanočni vlak – ter letalsko karto iz Ahmedabada preko Mombaj-a do Goe.
Tole sedajle pišem na letališču v Mombaju, ker imamo med letoma 4 ure časa, letališčne zgradbe pa enostavno ne smeš zapustiti. Tako smo primorani čakati na let do Goe, zato bom ta čas izkoristila in napisala nekaj o zadnjih dveh deh in današnji noči.

Kot sem že zgoraj napisala, nas je šofer tukaj zapustil, v njegov dnevnik smo mu napisali nekaj pohval, mu dali 1000 rupij za zahvalo, čeprav ne bi bilo treba nič dati, ker je plačan od agencije. V eno od vrečk pa smo mu dali nekaj majic, hlač in čevlje, ki jih ne potrebujemo več, vsekakor so še uporabne stvari, a so naši ruzaki prepolni, da bi vse tovorili s seboj. Šofer sicer ni bil preveč zadovoljen z našim denarnim dodatkom, ampak smo mu povedali, da je to naše dobro in da nam ne bi bilo potrebno nič dati. Kmalu se je sprijaznil, da je to to in nas zjutraj zapustil. Res je bil prijeten možakar tale Wajid, poleg prevoza nam je še marsikaj povedal, tako da je bil h krati tudi vodič.

Ja pa podjimo nazaj! Zadnje dva dneva smo bili v Udaipurju, ki ga nekateri imenujejo kot najbolj romantično mesto v Indiji. Ja, verjetno še niso bili povsod, ker se meni ni zdel nič posebnega. Staro središče mesta leži med dvema jezeroma, na nejem pa je mestna palača s parki in templji,… na stopnišču jezera pa seveda domačini opravljajo svoje vsakodnevna opravila – tu se umivajo, prejo cunje, otroci se kopajo in plavajo v svinski vodi, kjer se baje najde še kak krokodil. Na jezeru pa je znana bela marmornata palača, ki je sedaj hotel in znana predvsem po filmu Jamesa BoundaOctopussy! Vstop v to palačo je nam navadnim smrtnikom prepovedan, zato smo jo mi občudovali iz bližnjih stopnic.

Do starega mestnega jedra vodi več mostov in takoj za enim od mostov je najboljši lokalček s shake-i in sadnimi solatami v mestu, ki nam ga je priporočal edeno od mimoidočih turistov. Zadnji dan smo si privoščili še eno sadno solato z misliji, jogurtom in medom, ki je res odlična in jo je bom prav gotovo poskusila narediti tudi doma.

Recept za res okusno sadno mešanico!
Na drobno sesekljaš sadje in sicer prvi sloj je banana, potem jabolko, ananas in papaja, sledi plast mislijev in navadni jogurt, posuješ s kokosovo moko, na vrhu posuješ granatno jabolko, položiš narezano mandarino in grozdje ter vse skupaj preliješ z medom!

Res je odlično – slikca spodaj! Pa dober tek! 🙂

Radžastan smo zapustili z nočnim vlakom – spalnikom – 1 klas, ki je bil lepo urejen in čist za te razmere. Imeli smo svoj kope s 4-imi postlami, ventilatorejm, klimo,…, vsak pa dobi dve rjuhi in deko, tako da te ne zebe! Dobra lastnost je bila tudi ta, da smo se vkrcali na začetni postaji in iztopili na končni, tako da nam ni bilo treba pretirano skrbeti ali smo na pravi postaji ali ne. Vlak je imel odhod iz Udajpuerja ob 19.30h, v Ahmedabad pa smo prispeli ob 4.15h! Ja res je bila zgodnja ura in kar takoj smo odšli na letališče, ki je od železniške postaje oddaljen 17 km. Že na peroniu je pristopil en voznik avto-rikše in nam ponudil vožnjo do letališča za 300 rupij, z nekaj pogajanja smo znižali ceno na 200 rupij za vse skupaj. Na letališču smo še malo spali, proti Mombaju pa odleteli okolo 9.30h. Le ena ura leta je bila do Mombaja, sedaj pa naš čaka še nekaj ur čakanja in ura leta do Goe, od koder bom poslala novo objavo! 🙂
Lep, vroč in sončen pozdrav iz Indije! 🙂

Fotografije by Spela Bokal Photography

zp8497586rq