Triglav iz smeri Doline vrat

Pohod smo začeli v zgodnjih dopoldanskih urah iz smeri Doline Vrat. Z avtomobili smo se pripeljali do ustja doline in preden smo začeli z vzponom smo preizkusili kozarček ali dva domačih zvarkov-kot se za prave planince spodobi. 😉 Pot se začne lepo in počasi vzpenjati skozi gozd, tudi prve dva kilometra je pot lepa in gozdnata. Potem se začne vijugast vzpon skozi stopničast teren, po manjših skalah, ki skrbijo da so gležnji vseskozi ogreti dokler ne pridemo iz gozda in se odpre razgled najprej na planoto in po krajšem vzponu še na drugo. Na začetku druge planote stoji Pastirska koča, ki je pogost izgovor za postanek planincev, ki prihajajo iz te smeri. Po krajšem počitku nadaljujemo pot, ki pelje po ozkih, vendar lepo označenih kozjih stezicah dokler ne pridemo nekje na 2000 mv in se izza velike skale odpre pogled na Triglav, oziroma bolj točno, na skalo ki zakriva naš najvišji vrh-vendar vseskozi veš, da je tam nekje. Po nadaljne pol ure prijetnega in ne preveč zahtevnega vzpona pridemo do začetka »Kalvarije«. Ta vijugasta pot skozi drobno kamenja se vije levo desno skozi skale in prav neusmiljeno drži naklon. Po tej poti smo že šli in pričakoval sem hud vzpon, vendar ta smer vedno znova preseneti s svojo neusmiljenostjo. Ko že misliš da si na Kredarici, vidiš da ti dodaten hrib zakriva cilj, in tako se zgodi ene 2x dokler mi skoraj ne vzame vse volje-mogoče je krivo tudi malo nespametno tempiranje forme in temu primerna »mladostniška« zagnanost s katero smo se zagnali na vrh. Ko smo le prispeli na Kredarico se je začela debata, če ne bi bilo mogoče bolej na vrh oditi še isti dan, saj je bilo za soboto zjutraj napovedano še malo slabše vreme, kot se je pokazalo že tekom pohoda. In tako odidemo na vrh, čeprav je bil ob štartu vrh zakrit v oblaku. Tekom vzpenjanja so se oblaki razkadili in na vrhu nas je pričakal razgled vreden vsakega megapixla na fotoaparatih. Po obveznem fotkanju in selfiejih se odpravimo nazaj do Kredarice, kjer smo dodobra izkoristili dejstvo, da je bil to zadnji obratovalni vikend koče. Primerno nazdravili, se približno naspali in zjutraj po obilnem zajtrku in domači žganici se odpravili v dolino….vsekakor v kratkem ponovimo!

Leave a Reply