Hatton – Adam’s Peak – Šrilanka

Iz Kandy-ja smo se odpravili an eno najlepših poti z vlakom, ki jo enostavno morate izbrati, če se odpravljate na raziskovanje Sri Lanke.

Karto za vlak Kandy to Ella (mi smo šli le do Hattona) dobite 1 uro pred odhodom vlaka na železniški postaji, saj nakup vozovnic za vlak ni mogoč v naprej oz. morate rezervacijo narediti en mesec pred odhodom, kar pa običajni popotniki kot smo mi navadno ne naredijo. Vozovnic prodajo toliko, kolikor je potnikov, kar pa pomeni, da je na vlaku velika gužva. Vlak, ki pelje proti hriboviti notranjosti dežele sredi Indiskega oceana pride v Kendy iz Colomba. Zelo lepa in razgledna pot se vije preko hribovitega dela Sri Lanke in v zadnjem delu poti mimo čajnih plantaž, slapov in čudovite narave.

Mi smo imeli nekaj sreče, saj smo sedeč dobili zaradi najine male deklice, ko nama je oden od turistov odstipili svoj sedež v 2. klasu, tako da sva se malce izmenjavala vsaj kolior časa je bila moja punčka budna. Prvo uro smo se predvsem vzpenjali, saj je Hatton na višini 1.271 mnv, Kendy pa na 500 mnv. Vlak se počasi vije skozi čudovito zeleno pokrajino in zaradi prenatrpanosti je povsem normalno, da predvsem turisti sedijo povsod, na prehodih vagonov in vratih ter gledajo na prelepo pokrajino, ki beži mimo. V drugem delu poti nismo imeli tako srečo, saj je v popoldanskih urah pričelo deževati.

V Hatton smo prispeli okoli 14.h in ker smo bili brez prenočišča smo na želizniški zaprosili enega od taxistov, da nas popelje do primerne sobe (B-Rose Lodge). Dobili smo sobo relativno blizu železniške postaje (cca 500 m stran – taxi 100 LRK) z lepim razgledom, dobro internetno povezavo, lastnim nadstropjem in uporabo dnevne ter jedilnice. Vse lepo, a tudi malce dražje, saj je bila soba 3500 LRK. Po prvem nalivu smo se odpravili v mesto kupiti nekaj zaloge hrane in pijače, ki jo je Uri potreboval za nočni vzpon na Adam’s Peak.

V popoldanskih urah se je razjasnilo in zato sem se odločila, da grem malce pogledat okolico in poiskati obiralke čaja. Le nekaj 100 m od nastanitve so se pričele plantaže, ki so se vile vse okoli mesta. Številne poti so vodile do plantaž in bljižnih vasic. Na eni od prvih plantaž je bilo vsaj 5 obiralk in z veseljem so mi pustile fotografirati. Obiralke so me takoj, ko sem prišla do njih opozorile na pijavke in da moram biti pozorna, ko pa sem pogledala njihove noge so bile večinoma bose ali v japonkah. Sama sem res dobila 2 pijavki, ki sem jih opazila šele v sobi in ena je bila že zelo močno prisesana, da sem jo komaj odstranila. Ker se je dan začel previšati v večer so obiralke počasi začele zapuščati nasad čaja. Obran čaj pa so v vrečah odnesle do bližnje železniške postaje in manjše zidane hišiče, kjer os tehlale nabran čaj in prejele takojšnje plačilo.

Hatton smo izbrali res samo za vmesno postajo, saj se je Uri ob 1.h ponoči odpravil s kombijem (6000 LRK/kombi) do zadnje vasice pod goro Dalhousie, kjer je kombi čakal njega in dva slovaška turista, ki sta šla skupaj z njim gledat vzhod na Adam’s Peak, ki mu domačini rečejo tudi Sri Panda. Od vznožja do vrha  gore Adam’s Peak, kjer se nahaja tudi manjši budističen tempel, je 5500 stopnic in nekaj vmesnih postojank za pijačo in manjši prigrizek. Tokrat ni bil tisti srečen dan, ko bi dejansko lahko videli vzhod in senco hriba, ki pada čez celotno državo, ni pa bilo oblačno. Uri je za vzpon potreboval dobri dve uri in tako se je vrnil okoli 14.h nazaj do sobe in po krajšem premoru smo pot nadaljevali s popoldanskim vlakom do Nuara Oya in aprej s taksijem do Nuara Elliye.

Film by Uri – Fotografije by Spela Bokal Photography

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *