Portreti v Varanasiju in srečanje slovencev

Ponovno sem vstala, ko se je začelo daniti, a tokrat nisem šla na čolniček, ampak samo na sprehod od enega do drugega stopnišča. Malce sem posedala na stopniščih in opazovala ljudi okoli mene, seveda skozi objektiv fotoaparata. Ponovno je nastalo nekaj zanimivih fotk, ki so objavljene spodaj, tokrat bol portretne. Ljudje so res zanimivi! Eni sami pridejo do mene, ker želijo, da jih slikam, drugi se za fotko niti ne zmenijo, tretji želijo denar, a teh seveda ne fotkam oz jim povem, da jim denarja ne dam.

Že iz naslova je razvidno, da sem v Varanasiju po dobrem mesecu dni sprečala prve slovence in to pričakovano ali ne! Pričakovano lahko rečem za Arneja Hodaliča, ker sem vedela, da se odvija tečaj popotne fotografije tokrat v Indiji, a so se tečajniki že vrnili nazaj v domovino, nepričakovano pa velja za ostale 4, ki sem jih srečala med sprehajanjem po stopniščih. Res sem mogoče malce bolj pozorna še posebej, ko se sama sprehajam in opazujem tudi majice,…,če bi mogoče koga prepoznala. Tokrat je bilo čisto naključno spoznanje, saj sem jih slišala slovensko govoriti in tako hitro navezala stik. Rekli smo sicer zgolj nekaj besed, a ko sem se vračala zvečer nazaj v hostel sem jih ponovno srečala v družbi še dveh naših deklet. Seveda smo si izmenjali nekaj zgodbic, a ta, ki sta jo povedala prva je vredna besed v temu povstu!

Res sem za vse to že slišala oz prebrala na nekem blog, a to se je dogajalo pred leti. Govori se in očitno se tudi dogaja, da v določenih hotelih – hostlih načrtno zastrupijo turiste s hrano, da ti zbolijo in imajo tako hude prebavne motne, da ti potrebujejo zdravniško pomoč. To se je res zdogilo sta iz prve roke potrdila, saj je imel fant še vidne vbode zaradi infuzije, ki jo je prejemal. Zdravil se je v neki bljižni bolnici, ki sta jo našla v Lonely planetu in kjer so za njega res lepo poskrbeli, saj je imel svojo privat sobo s tv-jem, a cena poleg nekajdnevnih prebavnih motenj, z vročino in hudimi bolečinami je bila 300€, ki jo seveda krije Coris. Tako se je njuno bivanje v Varanasiju in načtrovanih nekaj dni spremenilo v dobre 10 dni, pri čemer hostel kasira polno ceno, in mogoče še kak dodatek od zdravljenja. Ja očitno se še dogaja, tako da priporočam, da jeste zunaj v restavracijah za turiste ali domačine. Jest sem preverila že skoraj vse možnosti, tudi hrano iz ulice in skoraj vedno je bilo dobro, okusno in brez posledic na srečo.

Photographer: Spela Bokal

One thought on “Portreti v Varanasiju in srečanje slovencev”

Comments are closed.