Napoved lepega vremena in

pomanjkanja adrenalina v krvi, sta bila dva razloga, da se je nekaj pogumnih fantov podala novim dogodivščinam naproti.

O slackline-u sem že pisala in sicer Slackline čez Ljubljanico ter Slackline session – Bled, tokrat so si izbrali bolj odbito varianto, saj so Ljubljanico že prehodili. Napokali smo se v avte in odpeljali tja, kjer nihče še pomislil ni, da je kaj takega sploh mogoče, in da je lahko kdo tako “nor”, da se poda na tak podvig. Sprva smo bili res malce skeptični ali bo sploh mogoče ali ne, a “kjer je volja tam je moč” so dejali in se lotili dela. Napeti gurtno med dva drevesa ni problem, a napeti jo med dva drevesa oddaljena več kot 50 m na skalni pečini in cca 50 m nad tlemi, kjer je voda pa ni mala šala! Trajalo je uro ali dve, da je bilo vse pripravljeno za podvig, ki je bil za vse prvič.

Za vse vrvohodce ali slackline-rje velja, da biti nad tlemi ni dovolj, potrebno je biti visoko – higline, daleč nad varnimi tlemi! To je šele nekaj “veličastnega”. Saj šele, ko se

hodec upa stopiti visoko nad tlemi, ko se pridružita notranjemu meditativnemu miru tudi adrenalin in dodatno vprašanje, kako priti v primeru padca nazaj (ali na konec) gurtne, se začne resen izziv.

Izziv je bil sigurno dovolj velik, morda celo kanček prevelik, kajti tokratne razmere niso bile ravno pravšnje za resen poizkus, saj nas je začela preganjati ura in temperatura. A ves trud vložen ni bil zaman in dva najbolj pogumna sta se podala na gurtno, a dejansko je bil to le dober poizkusi ujeti ravnotežje 50 m nad tlemi!