Ganges in ob Gangesu

Ura je odbila 5.h, ko je budilka začela zvoniti! Ja nisem si mislila, da bom morala vstati tako zgodaj, a vzhoda drugače ne moraš videti. Tokrat sem si utrip prebujanja mesta ogledala iz čolnička. Pogleda na Varanasi ob sončnem vzhodu je res veličasten, mogočne zgradbe govorijo svojo zgodbo. Čeprav večina sedaj zapuščenih stavb, ki so si jih stoletja nazaj zgradili mogočni Maharadže iz Radžastana in drugih predelov Indije dajejo mestu poseben pečat in utrip. Lahko rečem večno mesto življenja in smrti, kot tudi pravijo Varanasiju in eno od najpomembnejših romarskih središč na svetu, a vse to zaradi svete reke Ganges .
Ganges, sveta reka Ganga ali Holy river izvira daleč stran pod Himalajskimi vrhovi in se kot delta zliva v Bengalski zaliv. Reka in mesto Varanasi sta za Hindujce romarsko središče, kot za Muslimane Meka in kristjane Vatikan, zato se že tisočletja sem zgrinjajo verniki iz vse Indije. Biti okopan v Gangi jim pomeni vse, umreti in biti sežgan v Varanasiju pa jim daje blagoslov in večno nirvano. Tako se še vedno, kot nekoč sem zgrinjajo trume indijcev in seveda tudi ostalih popotnikov, da si ogledajo in okopajo v tej tako sveti, a če jo pogledaš prav nič sveti in umazani reki kopajo, umivajo zobe, žvenkljajo po ustih, umivajo obleke, bivole in mrtve, ter jim tako zagotovijo poslednje očiščenje. Gangi darujejo denar, rože, svečke, ki plavajo podnevi in zvečer ter seveda molitev. Ob ghatih ali stopniščih po naše pa se ljudje raztegujejo – joga, sušijo cunje, otroci igrajo kriket, sveti možje prodajajo … in prosjačijo za hrano in denar, …

Ja veliko je za videti in sprehod od prvega do zadnjega ghata ti prav lahko vzame cel dan, saj so razpotegnjeni nekaj kilometrov. Pisana, strma, ozka in široka stopnišča ponujajo nam fotografom ne omejeno možnosti, le vstati je potrebno do čas, kajti jutranja svetloba je resnično pravljična.


Photographer: Spela Bokal