Res bi ostankom Rimskega obzidja lahko rekli “plezalni poligon na prostem”, saj praktično vsakič, ko se peljem mimo po njem pleza nekaj plesalcev. Večimoma ga uporabljajo za trening prostega plezanja in s tem urjenje prstkov in vzdrževanje moči.

Mi dva sva pred časom kupila vse potrebo za plezanej in še nekaj več, saj se v jesenskem terminu nameravava udeležiti tečaja športnega plezanja. Prve plezalne korake sva naredila na umetni steni v kampu Arco ob Gardskem jezeru in bila vsa navdušena. Dejstvo je, da nam je močno primanjkovalo moči, da najina teža ni idealna,…, a nekje je potrebno pričeti.

Rimsko obzidje je kraj, kjer lahko opazuješ plezalce vseh starosti, kjer te nobeden ne preganja, da ga oviraš,…., preprosto prideš tja, si obuješ plezalke in se podaš v steno – obzidje. Seveda je potrebno imeti poleg plezalk še magnezij, še posebej v teh dneh, ko je nekaj ur pred tem še deževalo in sonce še ni uspel v celoti osušiti obzidja, skale pa vode še niso opile povsem! Mokra skala seveda ni primerna za plezanje, saj so oprimki mokri in spolski in kaj hitro zdrsneš. Najprej sem se v steno podala jest, saj je Aleš naredil

še nekaj posnetkov na filmski trak – kartico, ki bo otvoritev ogledal v nekaj naslednjih dneh, saj studio še ne obratuje. 🙂

Kako nama je šlo si lahko pogledate na fotkah spodaj, dejstvo pa je da so najbolj trpeli prstki in njihove blazinice. 🙂