Blog
spela  

19.5.2010 – Mjanmar

Potopisno predavanje: Makadamske poti – Mjanmar
Predavatelj: Mankica Kranjec
Kdaj: 19. maj 2010
Kje: STA Travel Cafe Ljubljana ob 19.00 uri

To bosta potopisno predavanje in otvoritev razstave o daljnih poteh. In trenutkov, ki so bili ujeti v daljni azijski deželi. Tam, kjer je nemogoče najti visoke nebotičnike, prestižne trgovine ali drage restavracije. V eni najočarljivejših azijskih dežel se je mogoče sprehajati skozi slikovite tržnice, kjer te z bližnje stojnice spremlja vonj po začimbah in kjer dišijo sveže pečeni nudlji. Tam, kjer se vrhovi zlatih pagod in mogočnih budističnih templjev svetlikajo v temno oranžnem zahajajočem soncu. Tam, kjer je elektrika redkost in tam, kjer je na makadamskih poteh mogoče srečati izjemne ljudi. Mjanmar je dežela, ki je bila v preteklosti tarča številnih hudih spopadov, a čeprav je vojaška hunta s svojim nadzorom globoko posegla v življenja ljudi, ta dežela ostaja prijazna, ki popotnika z bogato arhitekturno dediščino, tradicijo, predvsem pa iskrenimi in ljubeznivimi ljudmi z velikimi nasmeški na obrazih, popolnoma očara.

Nekoč sem zapisala, da Azija združuje dežele mnogoterih svetov. Dežele, ki te nikakor ne pustijo ravnodušnega in ki te po kulturnem šoku spustijo vase prav toliko, kolikor jim dovoliš – med tiste prelepe ljudi in vse raznolikosti, vse okuse, raznovrstne vonje, mavrične barve in v mogočnost azijske zgodovine. In tudi ta pot ni bila prav nič drugačna. Burma je zagotovo tisti košček sveta, ki v svojem osrčju skriva mnogo majhnih trenutkov. Tistih trenutkov, ki jo naredijo tako edinstveno in veličastno.

Teksti, ki sem jih zapisala na popotovanjih in fotografije ujetih trenutkov odslikavajo veličastne spomine mnogih poti. Konec preteklega leta sem v mejlu prijateljem s poti po Mjanmaru zapisala naslednje:

»Migalaba! … kot radi pozdravijo domačini. Pozdrav iz tega konca sveta, kjer je svet preprosto – ČUDOVIT. Pred približno uro in pol sem doživela verjetno enega najlepših sončnih zahodov, ki si ga je sploh mogoče zamisliti. Kako veličastna je lahko narava in kako mogočna v vsej svoji preprostosti. Sonce je zašlo za oddaljenimi hribi, še prej pa pobožalo na stotine veličastnih pagod, ki so se lesketale v svoji zlati barvi. In ko sem s kolesom vijugala po še eni tistih makadamskih poti, se je s prašne vaške ceste, po kateri vozijo kočije,z riževih polj pa se vračajo kmetje s konjskimivpregami, visoko pod krošnje dreves dvigal prah. Mimo mene so švigala riževa polja, lokalni ribiči so pripravljali svoje mreže za jutrišnji ribolov, otroci so se kopali v bližnjem kanalu, tam v daljavi pa so domačini jahali svoje bivole … Ta svet tukaj je prekrasen. Zdi se, kot da sem v pravljici. In tako je vsak dan znova! «

Related Posts

  • 19.5.2010 – Mjanmar
    19.5.2010 – Mjanmar
  • Zminec – München – PekingZminec – München – Peking
  • Mirissa in Secret beachMirissa in Secret beach
  • Varkala Tempel Festival

Leave A Comment